Večkrat se zgodi, da ljudje zaradi preteklih negativnih izkušenj ne sprejemamo drugih in jih držimo na varni distanci. Življenje pa teče mimo… Zaupanje v sebe ali če rečemo v življenje, je gonilna sila, ki vsakomur omogoča, da se prebije skozi različne izkušnje. Kdor nima v sebi tega temeljnega zaupanja, deluje v njem zbegano, zato ne more dojeti in uporabiti vseh možnosti, ki mu jih življenje ponuja. A vsekakor bodimo z njim previdni. Razdajajmo ga le tam, kjer se nam povrne in je cenjen. Torej, zaupaj, a glej komu! http://www.adrenalin.si/lajfstajl/clanki/zaupanje (Dostop: 6. 5. 2010)

Ker me je bes ob neizplačilu krvavo prigaranih ur minil že pred 1 tednom, se ne bom sekirala. Ker z ustnimi dogovori ne moreš toliko uveljavljati svoje pravice kot s pisnimi. Mati so mi že v prvem razredu OŠ napisali v spominsko knjigo: Zaupaj, a glej komu! Morebiti pa bi jo po skoraj 30ih letih začela upoštevati. Naša mati niso od muh. http://salonitka.blog.siol.net/2007/12/ (Dostop: 6. 5. 2010)

Zaupaj, a vedi komu, se glasi star rek. Pa vendar človek ne more več komu zaupati. Vsak misli le nase in na nikogar drugega več. Kar poveš uporabijo proti tebi, v tvojo škodo. Lepe stvari obrnejo v slabe... Komu sploh človek še lahko zaupa? Včasih je še v družini fovšija in ne moreš zaupat niti najbljižjim... Kolikim in katerim osebam zaupate vi? http://med.over.net/forum5/read.php?151,6145693,6146760 (Dostop: 6. 5. 2010)

Pričakovati od ljudi, da ne bodo pokazali tisto "slabo" stran je utopija. To se običajno zgodi, ko nekomu niso izpolnjena pričakovanja in je užaljen (vsaj po moje). Svet je dovolj velik in v njemu je veliko ljudi, ki so drugačni. Ko dobiš enkrat klofuto, verjetno ne boš še enkrat nastavljala drugo lice. Je pa velikokrat napaka v nas, ko zaupamo prehitro, zato pa zaupaj, a vedi komu. http://sl.netlog.com/8Taja8/blog/blogid=32708&order=DESC&page=3 (Dostop: 6. 5. 2010) )