This is version 1 2 3 4 5 . It is not the current version, and thus it cannot be edited.
[Back to current version]   [Restore this version]

Predgovor#

V podatkovni zbirki najdete podatke o aktualni rabi 300 pregovorov v petih jezikih. K izhodiščnim nemškim pregovorom so dodani slovenski, slovaški, češki in madžarski ustrezniki, njihov izbor pa temelji na preverjanju pogostnosti in aktualnosti v razpoložljivih besedilnih korpusih. Vsi pregovori so enotno opisani, opisi pa vsebujejo podatke o pomenu, morebitnih posebnostih rabe, o ustaljenosti in variantnosti pregovornih oblik. Podatki so podkrepljeni s primeri rabe v ustreznem in avtentičnem sobesedilu. K nekaterim pregovorom so dodane vaje in naloge, ki so oblikovane tako, da jih lahko uporabnik samostojno uporablja pri učenju tujih jezikov in/ali spoznavanju lastnega jezika.

Opis vsakega pregovora v podatkovni zbirki SprichWort vsebuje naslednje prvine: #

1. Pregovor

2. Ustrezniki v drugih jezikih

3. Sestavine

4. Pomen(i)

5. Posebnosti rabe

6. Različice
6.1 Oblikovne različice
6.2 Zamenljivost sestavin
6.3 Sestavine različic

7. Tipična besedilna raba

8. Zgledi

9. Iskanje zgledov v korpusih

10. Vaje

1. Pregovor#

Pregovor je v naslovni vrstici celotnega opisa naveden v t. i. slovarski obliki. Ta je praviloma določena glede na najpogostejšo rabljeno obliko pregovora.

2. Ustrezniki v drugih jezikih#

Navedene so povezave z ustrezniki izbranega pregovora v drugih jezikih. Kadar drugojezični ustreznik zgradbeno ni enak izhodiščnemu pregovoru, so povezavam dodani komentarji z navedbo dobesednega prevoda izhodiščnega pregovora.

3. Sestavine#

Navedbe sestavin so osnova za iskanje pregovorov po posameznih sestavinah. Praviloma so upoštevane vse polnopomenske sestavine, ki so navedene v obliki, kot se pojavlja v pregovoru, in v ustrezni slovarski obliki.

4. Pomen(i)
#

Podatki o pomenu so kratke pomenske razlage, ki praviloma izhajajo iz zgledov rabe. Oblikovane so kar se da enotno in vsebujejo primerljive uvodne izjave, npr. »Rečemo, kadar«, »S pregovorom izrazimo« ipd. Nanašajo se le na bistvene sestavine pomena posameznega pregovora, ki veljajo v vseh primerih njegove običajne rabe.

5. Posebnosti rabe
#

Podatki o posebnostih rabe se nanašajo na konotativne in pragmatične vidike pregovorov, ki se sicer pogosto izkazujejo pri njihovi rabi v sodobnih besedilih, a nimajo splošne veljavnosti. Zaradi tega so komentarji uvedeni z izrazi »razmeroma pogosto«, »razmeroma redko« ipd. Posebnosti rabe se lahko nanašajo na:

• govorno dejanje/sporočanjske vloge/sporočanjski položaj,

• konotativni pomen (pozitivno, negativno, slabšalno vrednotenje),

• slogovno zaznamovanost (pogovorno, neformalno ipd.),

• opazno pogosto rabo na določenih področjih sporočanja,

• opazno pogosto rabo v določeni besedilni vrsti,

• opazno pogosto arealno omejeno rabo,

• opazno pogosto zvrstno omejeno rabo.

6. Različice
#

Variantnost temelji na običajnosti in/ali pogostnosti rabe. Navedene so le različice, ki izkazujejo opazno število ponovitev v opazovanih besedilnih korpusih. V podatkovni zbirki SprichWort razlikujemo med oblikovnimi različicami in različicami, ki temeljijo na zamenljivosti posameznih pregovornih sestavin.

6.1. Oblikovne različice
Navedbe vsebujejo podatke o različicah, ki se nanašajo na zgradbeno podobo pregovora ali njegovega dela (oblikoslovne ali druge slovnično pogojene razlike v pregovorni zgradbi, pravopisne različice).

6.2. Zamenljivost sestavin
Navedbe vsebujejo podatke o možnih zamenjavah posameznih pregovornih sestavin in temeljijo na kriteriju običajnosti in/ali pogostnosti rabe v opazovanih korpusnih besedilih.

6.3 Sestavine različic
Podatki se nanašajo na variantne sestavine pregovornih različic, ki so navedene v obliki, kot se pojavlja v pregovoru, in v ustrezni slovarski obliki. So osnova za iskanje pregovorov po posameznih sestavinah.

7. Tipična besedilna raba
#

Navedbe vsebujejo podatke o tipičnih umestitvah pregovora v stavčno in/ali besedilno okolje. Tudi ti podatki temeljijo na kriteriju običajnosti in/ali pogostnosti rabe v opazovanih korpusnih besedilih. Tipična besedilna raba se lahko nanaša na: • pogosta in/ali tipična skladenjska uvajalna sredstva, • pogoste razširitve pregovornih zgradb s prislovi, členki ipd., • opazno pogosto rabo določenega naklona in/ali določenih stavčnih oblik, • opazno pogosto zanikanje, • opazno pogosto spremenljivost skladenjske zgradbe pregovora (raba v odvisnih stavkih ipd.).

8. Zgledi
#

Besedilni zgledi izhajajo iz razpoložljivih besedilnih korpusov in/ali iz spletnih virov. Izbrani so tako, da ponazarjajo naštete sestavine opisa posameznega pregovora – te vsebujejo tudi povezavo z ustreznim zgledom.

9. Iskanje zgledov v korpusih
#

Če zgledi pri posameznem pregovoru izvirajo pretežno iz besedilnih korpusov, je na tem mestu naveden uporabljen iskalni niz, s pomočjo katerega lahko uporabnik sam išče in pregleduje besedilno rabo izbranega pregovora.

10. Vaje
#

Izbrani pregovori vsebujejo navedbo povezave na ustrezne vaje in naloge, ki se nahajajo v didaktičnem delu platforme.

(Peter Ďurčo, Kathrin Steyer)