Menim, da so naši strokovnjaki zelo dobro razmislili, ko so vnesli tudi člen, po katerem je cerkev ločena od države. To je tudi svetopisemsko pravilo: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega. Besede je izrekel naš Gospod, Jezus, in imajo svojo težo. Ker kadar koli se to ni upoštevalo v zgodovini, so bile kratene tiste osnovne človeške pravice, da vsak veruje in živi po svoji vesti. FidaPLUS

Poleg tega pa še dualizem čisto na vrhu: cesar in papež. Biblija pripoveduje zgodbo o činžu. Jezusa vprašajo, ali je rimskemu cesarju treba plačevati dajatve. To je past. Če bi pritrdil, bi bil slab Jud, če bi rekel ne, bi hujskal proti zasedbeni oblasti. Njegov odgovor: pokažite mi novec. Čigava podoba je na njem? Cesarjeva. Torej: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega. FidaPLUS

Od kdaj pa je verovanje zadeve države? V tem se vidi, kako slabo razume Jezusove besede, ki jih sam citira, »dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega«. Država garantira svobodno izražanje vere, ne more se pa vtikati, »v kaj naj kdo veruje«. http://bos.zrc-sazu.si/c/ada.exe?n=a_si_s&e=D_99225%20721 (Dostop: 7. 12. 2010)

To, da je mariborski škof /…/ v imenu Komisije za pravičnost in mir pri slovenski škofovski konferenci, požegnal enotno davčno stopnjo, se da razlagati tudi tako, da so gospodje škofi samo po uradni dolžnosti sledili Kristusovi direktivi o davkih, ki pravi: dajte cesarju, kar je cesarjevega, slovenski cesar (…) pa hoče imeti enotno davčno stopnjo. Razlagati se da seveda tudi tako, da je blagoslov enotne davčne stopnje izposloval sam presvitli cesar. Nova beseda

Razen da mora dati cesarju, kar je cesarjevega (plačati davke), se država vanj prav nič ne vtika. FidaPLUS

Tako izračunan dnevni dobiček, pomnožen s številom dni, je bil plačilo za njeno delo, znanje in najemnina za njeno zemljo, za katero mora - kajpada - dati cesarju, kar je cesarjevega, to je plačati davke. FidaPLUS